APDEJT.si

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Cena brent surove nafte se je na mednarodnih trgih dvignila na 67,68 dolarjev za sod. K rasti cene prispevajo močni podatki o gospodarski rasti v ZDA in pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo povpraševanje po nafti. Gibanje cen spremljajo tudi na Cipru in v Italiji, kjer so opazili rahlo razliko v ceni.

Evropski in ameriški borzni indeksi so danes večinoma zabeležili rast, sledile so jim tudi cene nafte, zlata in pšenice. Rast je spodbudila optimistična ekonomska gibanja v ZDA, kar je pozitivno vplivalo na razpoloženje investitorjev v Evropi in prispevalo k splošnemu vzponu na trgih.

Medtem ko je napredek pri trgovinskih pogajanjih med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo dvignil cene nafte, se napoveduje padec cen zlata. Po mnenju analitikov naj bi sporazum med ZDA in EU pozitivno vplival na naftni trg, medtem ko naj bi istočasno povzročil oslabelost svetovnega zlata. Podrobnosti o vplivu na posamezne sektorje in dolgoročnih posledicah ostajajo nejasne, a trend nakazuje razhajajoče se gibanje obeh ključnih surovin.

Kitajski vlagatelji so si izposodili rekordne zneske za nakup lokalnih delnic, kar kaže na povečano pripravljenost za tveganje na globalnih trgih, vključno s kriptovalutami. Medtem pa je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti, presegla je 3.500 dolarjev za unčo, zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in oslabitve dolarja. V Združenem kraljestvu pa so stroški izposoje najvišji med državami G7 zaradi naraščajočih skrbi glede državnega dolga.

Na newyorški borzi COMEX se je cena trojske unče zlata zvišala za 46,6 dolarjev in dosegla 3.653,3 dolarjev. Srebro se je podražilo za 0,14 dolarja in doseglo vrednost 41,55 dolarjev. Informacije prihajajo iz azerbajdžanskih virov.